Domovina navadne ajde je centralna Azija in Sibirija, šele v poznem srednjem veku so jo prinesli tudi v Evropo. Je enoletna rastlina, visoka 15-60 cm, steblo je običajno rdeče obarvano, cvetovi so rožnato-rdeči ali beli. Ajdo uvrščamo v družino dresnovk, kamor prištevamo tudi kislice in dresni. Ker ne spada med žita ali trave, je ajdova moka primerna dietna hrana za bolnike s celiakijo, ki ne prenesejo žit.

V zdravilne namene uporabljamo zel navadne ajde, liste in cvetove naberemo v času cvetenja in jih posušimo. V ljudski medicini se zel ajde že dolgo uporablja kot tonik za vene in kapilare.

Ljudsko uporabo danes podpirajo tudi farmakološke in klinične raziskave. Na podlagi rezultatov teh raziskav lahko priporočamo pripravke zeli ajde pri lajšanju težav zaradi kroničnega venskega popuščanja oz. krčnih žil, kot so utrujene, težke noge, bolečine, krči v mečih.Pripravke zeli ajde uporabljamo notranje – največkrat v obliki zdravilnega čaja: pripravimo poparek, tako da prelijemo eno do dve čajni žlički zeli ajde s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut; pijemo tri do štiri skodelice čaja.